Blog Posts - Slovenska cerkev Sv. Cirila v New Yorku

Slovenska cerkev Sv. Cirila v New Yorku

Po velikonočnih praznikih...

18/5/2022

Letošnji velikonočni prazniki so bili po dolgem času tudi za našo faro kot pravo vstajenje k novemu življenju. Zunanja podoba cerkve je dihala svežino s temeljito očiščenimi stopnišči, kar je zasluga Robija Poredoša, ki je ure in ure potrpežljivo odstranjeval umazanijo. Na Cvetno nedeljo so nas pri blagoslovu zelenja in procesiji razveselile slovenske narodne nose in butarice, ki sta jih naredila Tončka in Sergej Delak.

Mija Branc je velikonočni oltar okrasila s forzicijami in tulipani, znanilci pomladi in novega življenja, med mašo na orglah pa spremljala veselo Alelujo in velikonočne pesmi, ki so najglobji odmev človeškega srca po nesmrtnosti, ki jo prinaša Kristus. Po maši je lahko vsak dobil spominske pirhe, ki sta jih letos umetniško pobarvali Silva Vodlan in Marjana Burger.

Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani ob potici in ostalih okusnih dobrotah Mije Branc, šunke začinjene s hudim hrenom Petra Jenka in prijaznim kramljanjem velikega števila naših faranov, ki so po dolgem obdobju covid-a lahko zopet normalno zaživeli. Lepa hvala vsem, ki ste nam s svojim delom in udeležbo naredili veselo Alelujo!

World Day For Grandparents and Elderly, July 24, 2022

Pope Francis has established throughout the Church the celebration of the World Day for Grandparents and Elderly beginning in 2021 on the fourth Sunday of July, near the liturgical memorial of Saints Joachim and Anne, the grandparents of Jesus. The announcement of this celebration coincides with the celebration of the Year of Amoris Laetitia Family, which began on the Solemnity of Saint Joseph the husband of Mary, on March 19, 2021, and will conclude at the World Meeting of Families in Rome in June of 2022.

Pope Francis, Angelus (July 26, 2013)
"How important grandparents are for family life, for passing on the human and religious heritage which is so essential for each and every society! How important it is to have intergenerational exchanges and dialogues, especially within the context of the family. "

Prešernov dan, 2022

10/4/2022

Slovenska prosvetna ura je v nedeljo, 20. februarja potekala v znamenju počastitve slovenskega kulturnega praznika Prešernovega dne. Slovenski igralki Gaja Višnar ter Ana Karneža sta predstavili svojo življenjsko pot, igralske izkušnje v Sloveniji ter New Yorku in izvedli kulturni program. Višnarjeva, ki izhaja iz igralske družine, je na dramatičen način v Slovenščini in Angleščini izvedla znano Prešernovo pesem Povodni mož, ki jo recitira že od svojega 4. leta starosti ter pesmi iz zbirke Sonetje Nesreče. V New Yorku je končala igralsko akademijo Circle in the Square, prej, vmes in kasneje pa njeno življenje poteka od nastopov, do avdicij, novih nastopov in avdicij. Na newyorških gledaliških odrih je imela številne nastope, sama pa si želi več filmskih vlog.

Karneža, ki trenutno študira na znamenitem umetniškem konservatoriju Julliard, je ob spremljavi sošolca z Julliarda na kitari zapela znano slovensko popevko Mlade oči. V Sloveniji je začela kot pevka in med drugim uspešno nastopala v oddaji Slovenija ima talent. V New York jo je pot zanesla zaradi štipendije za študij na izpostavi Newyorške univerze (NYU) v Abu Dhabiju, kjer je vpisala računalništvo. Po prvem letniku se je odločila za spremembo smeri v petje in gledališče. Leta 2019 je nastopila v vlogi Mirande v Shakespearovi predstavi Vihar in sicer v gledališču Gallery Players v Brooklynu. Tako kot Višnarjeva se je tudi ona zaljubila v New York na prvi pogled in je tudi ostala.

Kulturna ura 20. marca nas je spomnila na dr. Zdravka Kalana, ki je pred 50. leti in več začel s kulturnimi programi po nedeljski maši. Lani so bili natisnjeni njegovi spomini Zgodba mojega življenja; iz nje je Sergej Delak prebral Kalanov opis trenutkov osvoboditve zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachaua:
“Na stražnih stolpih so se pojavile bele zastave. To je pomenilo predajo brez borbe. Streljanje, ki se je slišalo s severa in zahoda, je prenehalo. V taborišču je zasijala v večernem soncu svoboda. Jetniki so hiteli na zborno mesto. Tam se bo odločilo.
Ko se je pojavila ameriška patrola na vratih Jourhausa, je ob pogledu na zbrano množico sestradanih, razcapanih, ušivih, a še vedno živih okostnjakov, onemela. Strmela je v množico, ki je v tolikih jezikih klicala dobrodošlico. En vojak je stopil na lesen podij, na katerega so prej postavljali tiste, ki so pobegnili iz taborišča, a so jih zopet ujeli. Po več ur so stali na podiju z napisom okolo vratu >Ich bin wieder da< (jaz sem zopet tu). Vojak je dal znak, da hoče govoriti. Nastala je tišina. Spregovoril je nekaj besed v angleščini, pokleknil, se pokrižal in molil. Za njim je padla na kolena tudi množica. Vsakdo je molil v svojem jeziku.
Te trenutke je težko opisati. Ljudje so se smejali, vriskali pa tudi od veselja jokali. Čestitali so so drug drugemu, se poljubljali in objemali. Počasi se se razšli po blokih in umirili.
Za 16. blokom ob stražnem stolpu so ležala trupla štirih nemških stražarjev. Postrelili so jih, ko so z dvignjenimi rokami prišli iz stolpa. Trdilo se je, da je eden izmed njih streljal na ameriške vojake. Res ali ne, v vojni in revoluciji je človeško življenje najcenejše blago.”
Na vse to prestano gorje nas v teh dneh zopet spominja Ukraina!

Dr.Miha Habič, naš nekdanji organist, nam je opisal svoje delo profesorja na Bard College, MA; trenutno vodi kurs za statistiko.
Dr.Matej Perovnik, mlad zdravnik nevrolog, ki se ukvarja z raziskavami možganov na North Shore University Hospital, nam je povedal zanimive stvari o raziskavah demence in alzheimerjeve bolezni. Posebna zahvala Tončki in Sergeju Delak, ki sta v odsotnosti Brancev poskrbela, da nismo ostali brez klobas in kislega zelja.

Dr. Janez Arnež 1923-2021

16/1/2022

18. decembra lani je v Ljubljani umrl Dr Janez Arnež. Dolgo let je živel v New Yorku. Bil je član slovenske skupnosti kjer je bil vključen in aktiven pri njenem življenju. Bil je popularen med mladimi zaradi njegove razgledanosti in zanimanj, ki je mladino navduševala. O Slovencih v New Yorku je spisal tudi knjigo. Bil je prvi, ki se je lotil te tematike.

Poučeval je ekonomijo na St Joseph College v Brooklynu. Njegova živjenska pot pa je bila zelo pestra. Po vojni se je kot begunec znašel v Belgiji, kjer se je preživljal tudi kot rudar in gradbeni delavec. Vendar njega kot tudi druge slovenske študente je gnala želja po dopolnitvi formalne izobrazbe. Druga svetovna vojna je prekinila marsikateremu študentu pot do izobrazbe. Kljub težavam se je Dr. Arnež vpisal na katoliško univerzo v Leuvanu v Belgiji, kjer je diplomiral iz političnih ved. Univerzo so vodili Jezuiti. Nato je emigriral v Združene Drzave Amerike. Nadaljeval je s študijem na Univerzi Yale v državi Connecticut. kjer je tudi magistriral. Doktorat pa je pridobil na univerzi Lavale v kanadskem Quebecu. Predno je začel s poučevanjem na St. Joseph’s College se je zaposlil za tri leta v Washingtonski ustanovi “Library of Congress” Ugotovil je, da kljub mogočnosti te ustanove knjig in drugih publikacij o Slovencih in Slovenstvu v angleščini skoraj ni bilo.

Odločil se je, da s prijatelji g. Erikom Kovačičem in g. Tinetom Leskovskom ustanovijo institut in založnistvo “Studia Slovenica” z namenom, da predstavijo Slovenstvo in njeno zgodovino v angleščini in to na znanstven način. Zato je “Studia Slovenica” objavljala dela o Slovenstvu tudi neslovenskih avtorjev.

Dr Arnež je bil vnet zagovornik dela na znanstven način. To so predvsem knjižne reference. Sporočila knjig so morala biti podprta z dokazi. Vsako zavajanje, špekulantstvo, površnost in neresnice niso bile sprejete za objavo. Od tod je izvirala njegova strast do zbiranja vseh mogočih člankov in publikacij objavlenih v zdomstvu in zamejstvu in to takih, ki so bila boleča takratnemu političnemu vodstvu v Sloveniji. Prišlo je tudi do absurdnih situacij, ko je Dr. Arnež pobiral iz smeti knjige, ki so jih nekateri Slovenci metali v smeti kot navlako. Tako pa je Dr Arnež zbral za več kot dva ladijska zabojnika knjig in tiskanega materiala iz ZDA, Kanade in Argentine in ju poslal v Slovenijo. Pri pošiljki prvega zabojnika se je zadeva skoraj ponesrečila, ker se je takrat ravno začela vojna za slovensko državo. Zabojnik je skoraj obtičal v italijanski Gorici. Vendar gre tu pohvala in hvaležnost za razumevanje takratnemu notranjemu ministru Igorju Bavčarju, ki je dovolil čezmejni uvoz tega zabojnika v Slovenijo.

Končno je ta zaklad prisel do Škofovih Zavodov v Šentvidu. Tam je Dr Arnež dobil prostor za knjižnico in je takoj začel z urejanjem vsega zbranega. V Škofovih Zavodih je tudi živel v majhnem stanovanju. Za “Studio Slovenico” se je začela zanimati tudi Ljubljanska Univerza. Ta je poslala k “Studii Slovenici” poklicno knjižničarko, ki je spravila v red vse in uredila ves tiskani material po mednarodnih, evropskih pravilih in standardih modernega knjžničarstva.

Dr Arnež ni bil politik, čeprav se je s politiki Slovenske Ljudske Stranke v zdomstvu dobro poznal. O Slovenski Ljudski Stranki (Krščanski Demokraciji – po Dr Ludviku Pušu) je spisal več knjig. Slovenski Politiki Ljudske Stranke so videli prihodnost Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji. Dr Arnež pa se je navduševal za neodvisno slovensko državo.

Bil je Dr Arnež oče petim otrokom. Od teh je nam bolj znan sin Dr.Janez Arnež ml. Doktoriral je iz biofizike na Univerzi Yale. Več let je poučeval v ZDA dokler se ni odločil, da postane duhovnik. S svojo poprejšnjo visoko izobrazbo in po končani teologiji v Ljubljani je Dr. Arnež ml. postal kancler Koprske škofije in kot tak stoji ob strani koprskemu škofu Dr Juriju Bizjaku.

Napisal Sergej Delak.

Pismo patra Krizologa ob koncu leta 2021...

12/11/2021

Dragi farani in prijatelji!

Na praznik sv. Frančiška Asiškega, 4. oktobra 2021, je bila po večerni maši v frančiškansli cerkvi na Tromostovju v Ljubljani predstavljena knjiga Svetilnik slovenstva in vere v New Yorku, ki govori o stoletni zgodovini naše fare sv. Cirila. To delo predstavlja pomemben del mozaika, ki ga sestavljajo naši slovenski izseljenci po svetu. Knjiga je vzbudila precej zanimanja tako pri ljudeh kot v medijih.

V nedeljo, 17. oktobra 2021, smo med mašo krstili Petra Josepha Bretta, drugega otroka Patricka in Vide Mulec. Po maši smo imeli Kulturno uro: fizik David Grošelj nam je predstavil svoje raziskovanje različnih astrofizičnih fenomenov, ki jih opravlja skupaj z ostalimi znanstveniki Columbijske Univerze v New Yorku.

Martinovanja tudi letos ne bo zaradi virusa Covid, ki nam že dve leti greni življenje; Slovenija je trenutno med najbolj okuženimi državami v Evropi, naši farani sv. Cirila se mu zaenkrat uspešno izogibajo.

====

Thanksgiving brings us together as a Nation. In the rich tapestry of our diversity we rediscover our unity in the values which inform and ground the American experiment in ordered liberty.

Many Catholics will participate in the Liturgy and hear the Gospel chosen for this day from St. Luke (Luke 17:11-19); the familiar story of the ten lepers who were miraculously healed by Jesus during his journey to Jerusalem. Only one came back to give thanks. The challenge leaps forth - are we that one?

Our celebration of the Eucharistic liturgy is always a call to return to the source of every gift, the God who gave Himself for us. It is the invitation to give thanks which gathers us as families around the dinner table today. We will tell stories of our past and toast the hopes for our future. Although a "secular" holiday, the celebration is profoundly religious at its core. Even in the midst of the struggles we have face in the United States, we really do need to stop and give thanks! We are a truly blessed people. ( Deacon Keith Fournier)

Christmas is coming.... Think of the many ways God has reached out to us to communicate with us since the beginning. The climax of God communicating with us in the Old Testament was when God formed the covenant with Moses on Mt. Sinai. God joined himself to us in a covenant and we were joined to God in a covenant. But we still sinned so God raised up prophets to call us back but only a small number of people paid heed to the prophets. Through one of the prophets, Hosea, God said that Israel has been like an unfaithful wife committing adultery by going after false gods. All through the centuries of the Old Testament God pursued us like a lover but we had broken the covenant and God had to make a new unbreakable covenant with us. For this new covenant, God would become flesh and bones like us, and shed his blood in the person of Jesus to convince us once and for all to accept his invitation to be his people. Jesus was the climax of God reaching out to us.

The Word was made flesh, he lived among us, and we saw his glory...
Fr. Tommy Lane

Septembrsko pismo patra Krizologa

5/10/2021

Dragi farani in prijatelji!

V nedeljo 19. septembra, 2021 smo se pri sv. maši spomnili 105. obletnice naše fare sv. Cirila in 30 letnice osamosvojitve Slovenije.. Pri maši smo molili za vse žive in pokojne dobrotnike naše fare in se spomnili vseh, ki zaradi bolezni ali drugih vzrokov niso mogli biti z name. Maše sta se udeležila tudi slovenski ambasador iz Washingtona, Tone Kajzer in vodja slovenske misije pri UN, ambasador Boštjan Malovrh.

Po maši smo se preselili v dvorano in pričeli z novo sezono rednih Kulturnih ur, ki smo jih pogrešali že dve leti. Najprej nas je pozdravil voditelj Kulturnih ur dr. Silvo Lango in nas spomnil, da bo prihodnje leto že 50 obletnica teh naši srečanj.

Sergej Delak nam je na kratko predstavil spremembe Slovenije po 30-letih, predstavitev pa je s kratkim nagovorom zaključil ambasador Tone Kajzer in nas povabil, da smo skupaj zapeli Zdravljico. Sledilo je okusno kosilo, ki ga je pripravila Mija Branc, dodala je še potico in njene že kar legendarne piškote. Ob koncu sta nas prijetno presenetila zakonca Lea in Matjaž Zakotnik z veliko torto v čast hčerke Nine, ki se je poleti poročila na Hawaiih. Vino za slavje sta darovala Ann in Emil Gaspari. Velika zahvala vsem za sodelovanje in udeležbo.

Jaz bom v Sloveniji od 27. septembra do 9. oktobra, 2021 na predstavitvi knjige o zgodovini naše fare: Svetilnik slovenstva in vere v New Yorku. NO MASS on Sunday October 3rd, 2021

MAY THEY REST IN PEACE...
Damjana Simončič, died on August 16, 2021, age 74

Prihaja poletje...

23/5/2021

Dragi farani in prijatelji!

Lahko smo veseli poročil, ki prihajajo z večine sveta, da se pandemija corona virusa iz dneva v dan manjša in se življenje vrača v normalne tirnice. Po vseh izolacijah zaradi okužb, se ljudje še bolj zavedamo, da smo socialna bitja, odvisni drug od drugega, da vse kar smo in kar imamo, moramo deliti z drugimi, če hočemo biti res srečni; tako se nam tudi sreča kaže kot socialni pojav - nihče ne more biti srečen sam!

Veseli smo in hvaležni družini Branc, da se bomo po dveh letih lahko zopet srečali na njihovem domu v nedeljo 15. avgusta, 2021 ob 1:00PM na PICNIC MAŠI. Ob tej priložnosti se bomo spomnili tudi vseh, ki ste v času “izolacije” praznovali različne življenske jubileje; Magda Vassilev bo 27. maja praznovala 100 let.

Letos 4. julija mineva 105 let odkar je zaživela naša far sv. Cirila. Ta dogodek bomo bolj slovesno proslavili 19. septembra 2021, na tretjo nedeljo v mesecu, če bodo takrat že odpravljene vse restrikcije zaradi covida.

5. junija, 2021 se bo v naši cerkvi poročil Evan Rucigay, vnuk dr. Emila Rucigaya, s Kathryn Sullivan; tako se je odločil, ker hoče biti poročen v slovenski cerkvi, v kateri se je 1923. leta poročil njegov praded Janez Ručigaj iz Mengša.

------

I will be absent from June 6 to July 23, 2021. There will be NO MASS IN OUR CHURCH. In the case of emergency call your local parish.

Pope Francis: “We have realized that we are on the same boat, all of us fragile and disoriented, but at the same time important and needed, all of us called to row together, each of us in need of comforting the other.”
One year ago, on March 27, 2020, Pope Francis spoke these words in an empty St. Peter’s Square during a live-streamed, night-time Urbi et Orbi blessing of the coronavirus-afflicted world.

Living our vocation to be protectors of God’s handiwork is essential to a life of virtue; it is not an optional or a secondary aspect of our Christian experience.

Scholarship Applications are now available for the 2021-2022 Academic year. Deadline is August 10, 2021.

Duhovnik Janez Jurij Arnež o cepljenju proti COVID-19

14/1/2021

Že nekaj mesecev v molitvi za zdravje v času epidemije COVID-19 molimo med drugim: “raziskovalcem [daj], da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.” Bog je uslišal in uslišuje to našo prošnjo.

Mnoge skupine raziskovalcev po vsem svetu so v preteklem letu delale dolge ure dan za dnem in prišle do rezultatov, ki so sedaj na voljo kot zdravila proti koronavirusu SARS-CoV-2 (Severe Acute Respiratory Syndrome CoronaVirus variant 2) in bolezni COVID-19 (COronaVIrus Disease of 2019). Zdravila so medicinski pripravki, ki v širšem pomenu vključujejo tudi cepiva.

V medicini se uporabljata dva načina za soočanje z boleznijo oziroma patogeni (mikroskopskimi povzročitelji bolezni), zdravljenje in cepljenje. Zdravljenje pride v poštev, ko je bolezen že prisotna, da se jo ublaži in ustavi. Cepljenje pa je preventivni ukrep, katerega namen je preprečiti, da bi se bolezen pojavila. V obeh primerih telo razvije imunost—odpornost proti obolelosti, ki jo povzroča dani patogen. Patogeni so različni, od eukarjotskih enoceličarjev do bakterij in virusov. Zavedati se pa moramo, da niso vsi eukarjotski enoceličarji, bakterije in virusi patogenični. Mnogi namreč lahko celo pomagajo pri zdravljenju ali cepljenju.

Kako priti do učinkovitih medicinskih pripravkov?
Navadno gre za dolgo pot. Najprej se izbere možne tarče za napad; to so navadno proteini, encimi, ali pa nukleinske kisline patogenov. Inštituti in farmacevtske firme imajo “knjižnice” raznih spojin in strategij, ki jih potem preizkušajo proti tarčam v laboratoriju, in vitro (v epruvetah). To je začetna raziskovalna stopnja.

Navadno znanstveniki že predvidevajo, katere skupine spojin oziroma strategij bi bile učinkovite proti dani tarči, da ne preizkušajo vse vprek na slepo. Na tej stopnji gre za najbolj osnovne poizkuse, kjer so v igri le tarča in kandidati za pripravek, v kontroliranih raztopinah. Ko odkrijejo obetavne kandidate, jih navadno še izboljšajo, da so še bolj učinkoviti. Ko pridobijo izboljšano učinkovino, gre le-ta v predklinično testiranje.

Na stopnji predkliničnega testiranja kandidatno učinkovino postopoma preizkušajo in vivo, to je, v celicah, tkivih in organizmih. Začnejo s celičnimi in tkivnimi kulturami standardnih in uveljavljenih celičnih linij, kjer je delo še vedno laboratorijsko; namen je ugotoviti, ali kandidatna učinkovina še vedno deluje proti tarči v bolj zapletenih sistemih, ne da bi poškodovala celice oziroma tkiva.

Sledi testiranje v poskusnih živalih; navadno so to posebno gojene miši, podgane ali zajci, včasih tudi opice, ker so to sesalci in so dobri fiziološki modeli za človeka. Če ugotovijo, da je kandidatna učinkovina varna in učinkovita v laboratorijskih živalih, jo usmerijo v klinično testiranje.

Klinično testiranje sestoji iz treh faz. V prvi fazi preizkusijo kandidatno učinkovino na majhnem številu prostovoljcev, da ugotovijo varnost in doziranje ter potrdijo učinkovitost. V drugi fazi se poveča število vzorca prostovoljcev, ki pokriva različne demografske skupine (starost, spol, ipd.), da ugotovijo, če in koliko kandidatna učinkovina deluje različno v raznih skupinah ljudi. Še vedno tudi testirajo varnost. V tretji fazi pa se vzorec poveča na tisoče ljudi, prav tako v raznih skupinah, ki pa so vsi skupaj razdeljeni v dve skupini, testno in kontrolno. Kontrolna skupina prejme t.i. “placebo”, to je, raztopino brez kandidatne učinkovine, medtem ko testna skupina prejme raztopino s kandidatno učinkovino. V tej fazi se ugotovi statistična efektivnost, ki jo citirajo v procentih. Podatke z vseh faz testiranja potem predstavijo pristojnim zdravstvenim organom v odobritev za splošno uporabo v zdravstvu.

Toliko na splošno.

O cepivih proti korona virusu
Sedaj pa se osredotočimo na cepiva proti koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19. Prva in najbolj očitna tarča je površinski protein-S (S za angl. spike, slov. ost ali konica), ki je po strukturi trimerni trans-membranski protein, katerega velik del gleda na površje, del sedi v dvoplastni membrani in del sega v notranjost virusnega delca, kjer je pakiran virusni 30.000 znakov dolg genom v obliki ribonukleinske kisline (RNA).

Protein-S daje koronavirusom ime, ker na elektromikrografih v agregatu daje videz sončne korone (lat. corona, slov. krona), to je zunanje plasti sonca, ki je vidna, ko se osrednji disk pokrije (kot ob sončnem mrku). Protein-S se pri okužbi z virusom veže na površinske receptorje ACE2 človeških celic, v katere se potem virus vsrka in jih napade—prevzame oblast nad celičnimi procesi, da proizvajajo nove kopije virusa.

Raziskovalci preučujejo protein-S drugih sorodnih koronavirusov že več kot desetletje ter so med drugim ugotovili, da spreminja obliko površja in zavzame vsaj dva stanja. Nato so vanj vstavili mutacije in stabilizirali stanje, ki je bolj antigenično, to je, spodbudi močnejši odziv imunskega sistema in produkcijo protitelesc, ki potem onesposobijo “naravni” virusni protein-S in s tem virus.

Na seznamu imamo tri cepiva, ki so 95% efektivna, odobrena in v začetnih fazah uporabe ter zanimiva za nas v Evropi: Pfizer-BioNTech, Moderna-NIH, AstraZeneca-Oxford. Vsa tri so usmerjena na spodbujanje proizvodnje protitelesc v človeškem organizmu proti isti tarči, to je koronavirusnem površinskem proteinu-S, vendar uporabljajo različne strategije. Kitajci, Rusi in drugi imajo tudi svoje kandidate, ki jih testirajo oziroma uporabljajo doma.

Cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna-NIH uporabljata podoben pristop: sintetična sporočilna ribonukleinska kislina (mRNA) pakirana v sintetični lipidni (mastni) nanokroglici, ki simulira celično membrano. Ta mRNA (S-mRNA) vsebuje navodila za sintezo stabilizirane in bolj učinkovite različice proteina-S v človeških celicah. Mastna kroglica pa zavaruje občutljivo mRNA pred razkrojem med prenosom in omogoča dostop v celice.

V celici se S-mRNA veže na ribosome, velike makromolekularne encime za sintezo proteinov, in zažene produkcijo enot (monomerov) proteina-S; tri enake monomere se vežejo v končno trimerno obliko proteina-S, ki se vcepi v celično membrano in izpostavi zunanji del na celičnem površju, kjer ga zaznajo imunske celice, ki nato proizvajajo ustrezna protitelesca. Sčasoma celica razgradi S-mRNA, ki tako ne pusti dolgoročnih sledov v celici sami (ne postane del genoma). Protitelesca pa so pripravljena reagirati z virusom, ga onesposobiti (da se ne veže na celične receptorje) in zaznamovati za uničenje s pomočjo drugih imunskih celic.

Protitelesca in imunske celice ostanejo v reportoarju organizma v imunskem spominu tudi desetletja. Cepivi se sintetizira in vitro, izven živalskih ali človeških celic, kar omogoča boljšo biokemično čistost in poenostavi proizvodnjo. Predklinično testiranje je bilo opravljano na miših in opicah rhesus macaque.

Za raziskave, razvoj in predklinično testiranje niso uporabljali človeških izvornih celic. Cepivi sta torej etično nesporni, vendar morata biti shranjena pri nizkih temperaturah, kar pa predstavlja logistični problem za distribucijo.

Cepivo AstraZeneca-Oxford pa uporablja drugačen pristop. Navodila za produkcijo proteina-S so namesto v občutljivi mRNA shranjena v bolj stabilni deoksiribonukleinski kislini (DNA), ki je zapakirana v adenovirusu (nekateri navadni adenovirusi povzročajo prehlad, ta pa ni nevaren), ki je prirejen tako, da se ne more razmnoževati v človeških celicah (imenovan RD-adenovirus, iz angl. replication-deficient).

Adenovirus se veže in vsrka v celico ter dostavi S-DNA v jedro, kjer se le-ta prepiše v S-mRNA. S-mRNA gre nato v citoplazmo na ribosome in zažene produkcijo proteina-S, kot zgoraj. Prednost tega cepiva je, da se lahko hrani v hladilniku in tako ne predstavlja večjega logističnega problema za distribucijo.

Vendar je to cepivo etično bolj sporno, ker se ga proizvaja v prirejenih celicah iz celične linije HEK293, ki izhaja iz človeškega zarodka splavljenega na Nizozemskem leta 1973.

Kljub temu “Nota o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti COVID-19” Kongregacije za Nauk Vere z dne 21. 12. 2020 dopušča uporabo v meri, “da je sodelovanje pri zlu povzročenega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno.” Dalje je “potrebno upoštevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. […] Dopustna uporaba takih cepiv namreč na noben način ne vključuje in ne sme vključevati moralne odobritve uporabe celičnih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov.”

Torej
Cepiva so v produkciji in v uporabi. Vse tri firme si prizadevajo povečati proizvodnjo na več krajih in učinkovito distribucijo, da cepiva pridejo do čim več ljudi čim hitreje. Epidemiologi poudarjajo pomen skupinske imunosti — čredne imunosti (angl. herd immunity), ki se pridobi, ko je imuniziranih 60–70% prebivalstva; nekateri izvedenci postavljajo celo višji prag, 80% ali celo 90%.

Veliko je odvisno od tega, kako hitro se virus širi in koliko ljudi more okužiti le en prenašalec (faktor R0), to pa je funkcija gostote prebivalstva kakor tudi nalezljivosti virusa. Bolj ko je virus nalezljiv, več ljudi se mora cepiti, da se doseže čredna imunost.

Torej, ko se nam ponudi priložnost za cepljenje, močno spodbujam, da jo sprejmemo in se damo cepiti. Naredimo to zase, za naše družine, za naše skupnosti, za naša občestva, za prijatelje, za domovino, za človeštvo…

Nota Kongregacije za Nauk Vere podčrta, da “v vsakem primeru pa z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro.”

Torej je tudi naša moralna dolžnost, da se damo cepiti. Prav tako bodimo Bogu hvaležni za ta dar in za številne raziskovalce, katerih dolgoletna prizadevanja so pripeljala do teh rezultatov.

dr. Janez Jurij Arnež

doktor molekularne biofizike in biokemije, Yale Univ., New Haven, CT, USA, 1991
raziskovalec, CNRS & Université de Strasbourg, FR, 1992 – 1998
profesor biokemije, Albert Einstein Coll. of Med., Yeshiva Univ., NY, USA, 1998 – 2002
profesor kemije, Univ. of Louisville, KY, USA, 2003 – 2009
kancler, Škofija Koper
vikar, Stolna Župnija Koper
Več o dr. Janezu Juriju Arnežu v oddaji Sedmi dan na RTV
Več o Izjavi slovenskih škofov glede cepljenja

Foto: dr. Janez Jurij Arnež, Primorske novice

Sveti Martin kot simbol miru in sožitja z vsem stvarstvom

19/11/2020

V teh časih, ko svet obvladuje nevidni virus in nam kroji življenje, si lahko vzamemo več časa in ga posvetimo svojemu duhovnemu svetu, iz katerega raste naš odnos do samega sebe, sočloveka in vsega stvarstva.

Letos je odpadlo “martinovanje” in tudi Thanksgiving bo v zmanjšanem obsegu, zato mi ne zamerite, da vam postrežem kar z duhovno hrano, ki mi jo je poslal naš pater Edi Kovač skupaj z voščili ob sv. Martinu.

V teh dnevih so prihajale iz Francije pretresljive novice o nasilju v francoskih šolah in cerkvah. Zato je prav, da se prav na današnji dan, ko praznujemo god sv. Martina Tourskega, spomnimo, da iz Francije prihajajo tudi veliki znanilci miru.

Kot vemo, je sv. Martin kot škof v mestu Toursu že v svojem 4. stoletju nasprotoval smrtni kazni. Ta, tudi za Slovence prikupen svetnik, velja za prvega krščanskega svetnika, ki je svojo svetost dosegel na drugačen način kot z mučeništvom. Njegovo svetništvo je bilo v izkazovanju ljubezni do ubogih. Ljubezen je potem takem nekaj tako čudovitega, da nadomešča celo največje junaštvo, to je, da nekdo podari svoje življenje za drugega. Tudi naša življenjska izkušnja nas uči modrosti sv. Martina, da je pogosto težje za nekoga v polnosti živeti, kot pa zanj umreti.

Toda sv. Martin nam je prav tako pokazal, da je potrebno mlade za vrednote vzgajati in jih učiti. Zato je tudi sam vztrajno poučeval svojo meniško skupnost mladih redovnikov in ni odnehal, četudi je bil kdaj neuspešen. Kdaj se je kakšen učenec tudi oddaljil od njegovega nauka in ni več verjel, da bi bil človek sposoben prave božanske ljubezni. Da, verjeti, da se Bog sklanja k človeku z neizmerno ljubeznijo, kljub njegovi bedi in nemoči, zato je bil potreben ob zatonu Rimskega cesarstva kar velik pogum.

Še večji pogum pa je bil potreben za verovanje, da je vse stvarstvo nekaj čudovitega in da ni sovražno razpoloženo do sočloveka. Še več kot same teološke in filozofske razprave o nauku in življenju sv. Martina, nam razgrnejo legende, ki so se o njem izoblikovale. Tako nam že njegov prvi življenje pisec, Sulpicij Severij pripoveduje zgodbo, kako je svetniku, ki je hodil skozi naše kraje, medved pojedel njegovo živinče. Toda svetnik ga je pokaral in medved je sprejel, da popravi škodo ter je zato nosil njegovo prtljago na mesto živinčeta.

Ta zgodba razgrinja veliko modrost. Na eni strani je potrebno sprejeti, da so živali med seboj v bojevitem razmerju. Tukaj človek ne sme posegati v naravo, kajti s tem podre njeno ravnovesje in živalske vrste, kar se dogaja danes, iz čudovitega Božjega stvarstva začno izginjati.

In na drugi strani nam ta legenda pove, da človek lahko živi v prijateljstvu z živalmi ter jih iz svojih nasprotnikov naredi za zaveznike. V tej razsežnosti je sv. Martin zelo sodoben, kajti tudi današnji naravo varstveniki nas uče, da so vse živali v Božjem stvarstvu na ta ali oni način človekove zaveznice.

Napisal P. Edi Kovač

V času corone vsi potrebujemo vedrine

24/8/2020

Blagor tistim, ki se znajo smejati samim sebi, ne bodo se nehali zabavati.

Blagor tistim, ki znajo ločevati goro od krtine,prihranjeno jim bo veliko skrbi.

Blagor tistim, ki znajo počivati ali spati, ne da bi se morali za to opravičevati, postali bodo modri.

Blagor tistim, ki so dovolj pametni, da se ne jemljejo resno, njihova okolica jih bo cenila.

Blagor tistim, ki so pozorni na potrebe drugih, ne da bi se imeli za nenadomestljive, sejalci veselja bodo.

Blagor vam, če znate resno gledati majhne stvari in mirno velike, daleč boste prišli v življenju.

Blagor vam, če se znate nasmehniti in pozabiti spakovanje drugih, vaša pot bo obsijana.

Blagor vam, če danes znate dobrohotno razlagati ravnanje drugega, četudi videz govori drugače, imeli vas bodo za naivneže, a ljubezen je po tej ceni.

Blagor tistim, ki pomislijo, preden kaj storijo, in molijo, preden mislijo, izognili se bodo mnogim neumnostim.

Blagor vam, če znate molčati in se vseeno nasmehniti, ko vas prekinejo, vam vzamejo besedo, vam nasprotujejo, hodijo po nogah, evangelij začenja prodirati v vaše srce.

Še posebej blagor vam, ki znate prepoznati Gospoda v vseh, ki jih srečujete. Prejeli boste spoznanje in pravo modrost.

(Joseph Folliet, prevedel Marjan Pogačnik)

Urgent Wall Repair of St. Cyril

4/6/2020

Dear parishioners and friends of St. Cyril,

I can't believe it's been over two months since the quarantine began. It was back in mid-March when public Masses were put on hold. We were all scrambling to try and figure out live-streaming. We recorded Masses and posted them on the parish website/social media pages. We started creating and increasing our parish's online presence.

Here is the most important news from this time of isolation. Last June, we successfully renovated the roof of our church. I was sure that we are safe from any significant expenditure for the foreseeable future. I couldn't be more wrong; at the end of April, I got a call from the owner of the building next to our church, showing me the terrible shape of the eastern wall of our building.

I consulted with some neighborhood experts and some of our parishioners on how to prevent further damage. We started the exterior remodeling consisting of 3 coat stucco systems: wire mesh, scratch coat, brown coat followed by a layer of MasterProtect coating.

Please, help us defray the cost of this work, which will cost $45,000.

May God bless you all in this challenging time!