Prvi Slovenci na ameriških tleh
Prvi Slovenci so stopili na ameriška tla v začetku 19. stoletja. Med prvimi prišleki je bil pater Frederik Baraga. Prišel je leta 1830 in je deloval kot misijonar med ameriškimi Indijanci na ozemlju držav Michigan, Wisconsin in Minnesota. Postal je prvi škof škofije Marquette v državi Michigan in napisal prva pisna dela v jezikih Ojibwe (Chippewa) in Ottawa. Njegova slovnica in slovar jezika Ojibwe sta še danes v rabi.
Pater Baraga je v ZDA pripeljal več drugih slovenskih duhovnikov, ki so se nastanili v državi Michigan že leta 1856. Še več Slovencev se je izselilo v srednjezahodne države ZDA v 60. in 70. letih 19. stoletja. Čeprav je bilo med njimi veliko kmetov, je večina izseljencev delala v rudarski, gozdarski, železarski in kovinski industrije vse do in še v 20. stoletju. Največje naselbine Slovencev so bile v mestih Chicago in Jolliet v državi Illinois. Kasnejši izseljenci so se naselili v državah Pensilvanija in Ohio, z največjo skupino v mestu Cleveland.
Že leta 1878 se je Slovenska skupnost ustalila tudi v New Yorku. Število je naraščalo in leta 1893 se je v New Yorku pojavil prvi slovenski časopis Glas Naroda. Leta 1912 je imel časopis najmanj 9000 naročnikov. Glas Naroda je več ali manj pogosto izhajal do leta 1963.
Večina slovenskih izseljencev v New Yorku in okolici je prišla iz Kamnika, Črnomlja in Domžal. Delali so v bankah, tiskarnah, trgovinah in tovarnah. Domžalčani so prinesli s seboj veščine v izdelovanju slamnatih klobukov. S svojim mojstrstvom so kaj kmalu pognali svojevrstne korenine v mestu z znatnim povpraševanjem po slamnatih klobukih.
Slovenci dolgo niso imeli svoje župnije v New Yorku, ker so bili v glavnem katoliki. Tako so se družili v nemško govorečih cerkvah in razvili številna društva v okviru teh cerkva, vključno z s pevskimi zbori, društvi za mlade in dobrodelno društvo. 29. januarja 1916 je bilo ustanovljena slovenska župnija in rimokatoliška cerkev Sv. Cirila. Cerkev Sv. Cirila se nahaja na naslovu 62 St. Mark's Place v East Villageu na Manhattnu in je še vedno pomemben center slovenskega življenja v New Yorku.
Slovenci v Združenih državah Amerike so ustanovili več društev za medsebojno pomoč. Tri izmed teh še vedno delujejo: Kranjska slovenska katoliška jednota (American Slovenian Catholic Union), ustanovljena leta 1894 v mestu Jolliet v državi Illinois, Slovenska narodna podporna jednota (Slovene National Benefit Society), ustanovljena leta 1904 v državi Pensilvaniji kot prosvetna različica KSKJ, in Slovenska ženska zveza (Slovenian Women's Union of America), ustanovljena leta 1926 in v mestu Chicago v državi Illinois, za podporo in uveljavitev potreb in interesov slovenskih žensk. Tekom let se je poudarek organizacij KSKJ, SNPJ in SWUA preusmeril v aktivno povezovanje slovenske skupnosti, izdajanje publikacij za slovensko skupnost (vse tri organizacije izdajajo ali časopise ali pa revije) in uveljavljanje slovenske kulture.
Iz popisa leta 1910 v izvedbi Popisnega urad ZDA je razvidno, da je 123.631 ljudi navedlo slovenski jezik kot materin jezik. Leta 1990 je bila ta številka skorajda nespremenjena: 124.437 Američanov je navedlo slovensko poreklo. Vendar pa je tekom 90. let 20. stoletja ta številka dramatično narasla in v popisu iz leta 2000 je 176.691 Američanov navedlo slovensko poreklo, skoraj 42-odstotna rast.
Pater Baraga je v ZDA pripeljal več drugih slovenskih duhovnikov, ki so se nastanili v državi Michigan že leta 1856. Še več Slovencev se je izselilo v srednjezahodne države ZDA v 60. in 70. letih 19. stoletja. Čeprav je bilo med njimi veliko kmetov, je večina izseljencev delala v rudarski, gozdarski, železarski in kovinski industrije vse do in še v 20. stoletju. Največje naselbine Slovencev so bile v mestih Chicago in Jolliet v državi Illinois. Kasnejši izseljenci so se naselili v državah Pensilvanija in Ohio, z največjo skupino v mestu Cleveland.
Že leta 1878 se je Slovenska skupnost ustalila tudi v New Yorku. Število je naraščalo in leta 1893 se je v New Yorku pojavil prvi slovenski časopis Glas Naroda. Leta 1912 je imel časopis najmanj 9000 naročnikov. Glas Naroda je več ali manj pogosto izhajal do leta 1963.
Večina slovenskih izseljencev v New Yorku in okolici je prišla iz Kamnika, Črnomlja in Domžal. Delali so v bankah, tiskarnah, trgovinah in tovarnah. Domžalčani so prinesli s seboj veščine v izdelovanju slamnatih klobukov. S svojim mojstrstvom so kaj kmalu pognali svojevrstne korenine v mestu z znatnim povpraševanjem po slamnatih klobukih.
Slovenci dolgo niso imeli svoje župnije v New Yorku, ker so bili v glavnem katoliki. Tako so se družili v nemško govorečih cerkvah in razvili številna društva v okviru teh cerkva, vključno z s pevskimi zbori, društvi za mlade in dobrodelno društvo. 29. januarja 1916 je bilo ustanovljena slovenska župnija in rimokatoliška cerkev Sv. Cirila. Cerkev Sv. Cirila se nahaja na naslovu 62 St. Mark's Place v East Villageu na Manhattnu in je še vedno pomemben center slovenskega življenja v New Yorku.
Slovenci v Združenih državah Amerike so ustanovili več društev za medsebojno pomoč. Tri izmed teh še vedno delujejo: Kranjska slovenska katoliška jednota (American Slovenian Catholic Union), ustanovljena leta 1894 v mestu Jolliet v državi Illinois, Slovenska narodna podporna jednota (Slovene National Benefit Society), ustanovljena leta 1904 v državi Pensilvaniji kot prosvetna različica KSKJ, in Slovenska ženska zveza (Slovenian Women's Union of America), ustanovljena leta 1926 in v mestu Chicago v državi Illinois, za podporo in uveljavitev potreb in interesov slovenskih žensk. Tekom let se je poudarek organizacij KSKJ, SNPJ in SWUA preusmeril v aktivno povezovanje slovenske skupnosti, izdajanje publikacij za slovensko skupnost (vse tri organizacije izdajajo ali časopise ali pa revije) in uveljavljanje slovenske kulture.
Iz popisa leta 1910 v izvedbi Popisnega urad ZDA je razvidno, da je 123.631 ljudi navedlo slovenski jezik kot materin jezik. Leta 1990 je bila ta številka skorajda nespremenjena: 124.437 Američanov je navedlo slovensko poreklo. Vendar pa je tekom 90. let 20. stoletja ta številka dramatično narasla in v popisu iz leta 2000 je 176.691 Američanov navedlo slovensko poreklo, skoraj 42-odstotna rast.
Ob 80. obletnici cerkve Sv. Cirila leta 1996
Your browser does not support viewing this document. Click here to download the document.